V času razcveta tridimenzionalne računalniške tehnologije sem v raziskovalni nalogi preučil različne tipe projekcij, ki so podlaga za nastanek opisne geometrije. Tako sem s pomočjo literature opisal in med seboj primerjal lastnosti perspektivne in različnih vzporednih projekcij (ortogonalne, aksonometričnih ter poševnih). Glavni del moje naloge, ki sem ga tudi uspešno izvedel, je bila sestava računalniškega algoritma (programa), ki dane objekte v koordinatnem prostoru prikaže na računalniškem zaslonu (projicira v želeni projekciji). Pri tem sem se opiral na pridobljeno znanje iz teoretičnega dela naloge. Algoritem, ki sem ga napisal, ni najkrajši in najhitrejši možni, kar tudi ni bil moj namen, temveč temelji na matematični osnovi geometrijskega projiciranja (uporaba projicirnih žarkov). Poleg algoritma za projiciranje sem izpeljal tudi formule za navigacijo po prostoru, ki omogočajo pogled na opazovane objekte iz poljubne smeri.
